Osebna stran hitro postane nekaj drugega. Najprej rabiš prostor za par stvari, potem pa začneš razmišljati, komu je namenjena, kaj naj človek klikne in kako bo iz vsega skupaj nastalo nekaj dovolj resnega. Na koncu imaš še en cenik z veliko razlago, zakaj bi ti moral nekdo zaupati, stvari, zaradi katerih si stran sploh odprl/a, pa ne pašejo več noter.
Kofetke so bile že precej blizu temu. Zapis o AI-ju, vodiči, primeri, potem pogovor za denar. Vse to ima svoje mesto in ostaja tukaj, ampak ne rabim celega naslova na internetu samo za razlago ene ponudbe. Če zraven nastane igra, v kateri poskušaš ne politi kave, se ji ni treba pretvarjati, da je demonstracija poslovne učinkovitosti.
Ni treba, da vse paše skupaj
Na svoji strani lahko objaviš daljši zapis, ne da bi ga najprej razrezal/a na dvanajst kratkih trditev. Lahko se ukvarjaš s pisavo, ki je malo preveč debela, ali z opico, iz katere visijo kabli. Lahko pustiš stvar pri miru, ko ti je dovolj, in se čez čas vrneš k njej, ne da bi moral/a prej razložiti, kaj to pomeni za tvojo znamko.
To se mi zdi precej boljši razlog za spletno stran kot obveznost, da mora vsaka njena stran nekaj prodati. Tudi ne pomeni, da mora biti vse zastonj ali da je denar neka sramota; če je nekaj ponudba, lahko lepo piše, kaj je in koliko stane. Ostalo pa lahko pustiš pri miru.
Za zdaj so tukaj zapiski, brezplačni vodiči in kava, ki jo lahko poliješ brez čiščenja tipkovnice. Za naslednjo stvar še ni treba imeti rubrike. Ko obstaja, dobi prostor.